Pravilna postavitev pisalne mize v prostoru

Najboljši položaj pisalne mize je, če sedimo tako, da je okno bočno od mize, najbolje na levi strani, za našim hrbtom pa stena. Svetloba naj pada na pisalno površino z leve strani. Ker je običajno sestavni del mize tudi računalnik, moramo biti pozorni, da svetloba ne bo odsevala na zaslonu. Miza naj ima tudi mizico za tipkovnico.

Prvo zlato pravilo
Ko sedete za mizo, morate videti vrata. Če je vrat več, imejte na očeh tista, ki se bolj uporabljajo. Če vrat ne vidite, boste vedno znova presenečeni, ko bodo vstopili ljudje. Nasvet: obrnite delovne mize tako, da so vse osebe s hrbti obrnjene proti steni.

Drugo zlato pravilo
Svojo mizo postavite tako daleč v prostor, da imate pred seboj kar se da največ sobe. To je kontrolni položaj, t. i. položaj moči. Če imate nadzor, imate več moči. Ker se zavedate okolja, hitro opazite vse spremembe v prostoru. zato se lahko hitro odzivate. Najboljši položaj je diagonalno proti vratom. Za vami naj bo stena, pred mizo pa prazen prostor.

Polizdelki iz oplemenitenega lesa

Pred nakupom pisalne mize sem iskal nekaj literature o polizdelkih iz lesa. Našel sem naslednje stvari:

Les ima nekatere neugodne lastnosti, ki jih lahko s posebnimi tehnološkimi postopki zmanjšamo ali odpravimo. Z oplemenitenjem skoraj odpravimo delovanje lesa (krčenje, širjenje), dosežemo večjo trdnost na upogib in odpornost insektom.

V glavnem poznamo pet vrst lesa.

1. Lepljen (laminiran) les dobimo z lepljenjem relativno majhnih lamel (letev, desk, listov, furnirjev) v večje elemnte. Lamele se zlepi skupaj v smeri, ki je vzporedna smeri lesnih vlaken. Poznani izdelki iz lameliranega lesa so plošče (za pohištvo) in  "lepljeni nosilci" velike razpetine (do 40m).

2.Plošče iz furnirjev izdeljujejo tako, da zlepijo neparno število listov lupljenega furnirja (smer vlaken pod kotom 90° ali 45°). Take vezane plošče so različnih debelin in slabo prenašajo vlago. Običajno so iz bukaovega furnirja. Vodoodporne vezane plošče so narejene s posebnimi lepili in so bistveno bolj odporne na vodo. Lignofol plošče so zlepljene iz tankih furnirjev (0,5-1 mm) paralelno, le vsaka desta plast prečno. Takšne plošče so zelo obstojne in imajo veliko tlačno trdnost.

3.Plošče iz iveri (iverke) so sestavljene iz iveri in lepila. Iveri so iz manj kvalitetnega lesa in impregnirane z lepili na osnovi tekočih smol. Zmes stiskajo pri visoki temperaturi v plošče, nakar jih obojestransko brusijo. Iverke so oporne proti zvijanju in ne "delujejo". Uporabljajo se za pohištvo. V uporabi je več vrst ivernih plošč (polne, luknjene, lahke, težke, z usmerjenimi iveri - vzporedno ali pravokotno na prerez eno-, dvo-, tri- in večslojne). Iveral so na obeh straneh oblepljene s folijo.

4.Panelne (kombinirane) plošče so sestavljene iz treh plasti. Zunanji dve plasti sta iz debelejšega, običajno parjenega bukovega furnirja (2,5 - 4 mm). Srednji sloj je sestavljen iz kratkih letvic mehkih iglavcev. Satovne panelke so sestavljene podobno kot navadne, le da v sredini satovje iz papirja.

5.Plošče iz lesenih odpadkov (vlaknene) so v splošni uporabi v pohištveni industriji. 
Lesonitne plošče so izdelane po posebnem "mokrem" postopku iz lesenih vlaken in drugih snovi ter veziv. Na eni strani so gladke, na drugi hrapave. Občutljive so na vlagi.
Lesonalne plošče so iz kakovostnega lesonita, ki je prevlečen s kitom in emajlom in nato sušen v posebnih pečeh, površina je zato zelo kvalitetna. Izdelujejo različne obdelave površin (gladke, valovite, rebraste) in v mnogih barvah.
Lesominske plošče so izdelane iz lesonitnih plošč, na katere se pri povišani temperaturi in tlaku nakašira tenka plast z umetno smolo impregniranega papirja. Površina je neprozorna, zelo trda, gladka s sijajem ali brez. Izdelujejo jih z različnimi površinskimi obdelavami in v barvah. Te plošče so podobne ultrapasu. Plošče iz ultralesa so narejene iz lesonita, ki je izdelan po "suhem" postopku. Zaradi tega so odlilen nosilec premazov, ki ne razpokajo.


Če želite prebrati kaj več na to temo dobite v učebeniku TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 6 avtorji: Samo Fošnarič, Zdenko Puncer, Drago Slukan, Janez Virtič